"Odmik od uporabe fosilnih goriv zagotavlja neodvisnost, cenovno dostopnost in varstvo podnebja," je po poročanju tujih tiskovnih agencij danes v New Yorku med zasedanjem Generalne skupščine ZN dejal nemški minister za okolje Carsten Schneider.
Zakaj je treba opustiti fosilna goriva, je po njegovih besedah pokazala tudi vojna na Bližnjem vzhodu. "Ne gre le za ekstremne vremenske pojave po vsem svetu, ki kažejo, kako nujno moramo storiti več za zaščito podnebja. Če razmere v Hormuški ožini določajo, ali si ljudje še lahko privoščijo vsakodnevno vožnjo v službo, to niso dobre razmere," je ocenil.
Po njegovih besedah je načrt za postopno opustitev fosilnih goriv do leta 2045 namenjen tudi temu, da Nemčija kot največje evropsko gospodarstvo postane zgled v mednarodnem prostoru. "Prepričan sem, da bodo sledile še mnoge druge države," je dodal.
Po pojasnilih ministrstva dokument med drugim vsebuje ukrepe za širitev uporabe obnovljivih virov energije ter večje zanašanje na električna vozila in uporabo sistemov EU za trgovanje z izpusti ogljika, s katerimi želijo industrijske onesnaževalce spodbuditi k opustitvi fosilnih goriv.
Kot je ocenil Schneider, sta prehod in časovnica do leta 2045 izvedljiva. Ob tem je spomnil na hitro naraščanje deleža obnovljivih virov energije v državi in pospešek pri elektromobilnosti. Lani je bilo v državi prvič v zgodovini prodanih tudi več toplotnih črpalk kot plinskih ogrevalnih sistemov.
Leta 2024 so fosilna goriva v Nemčiji še vedno predstavljala 65 odstotkov celotne porabe energije, je dejal Schneider in dodal, da je bilo v tistem letu uvoženih 98 odstotkov nafte in 95 odstotkov zemeljskega plina. Ta uvoz je državo stal 76 milijard evrov, stroški pa so se od takrat zaradi iranske krize močno povečali.
Fentje Jacobsen, svetovalka za podnebno politiko pri organizaciji WWF, je o načrtu dejala, da večinoma le ponavlja obstoječe pobude, ne da bi prinašal "nove ideje ali dodatne ambicije". "Aktualna vlada medtem načrtuje, da se bo manj zanašala na obnovljive vire in bolj na plin," je dodala.
Ministrica za energijo Katherina Reiche namreč podpira gradnjo novih plinskih elektrarn, ki bi pomagale stabilizirati električno omrežje in nadomestiti nestalnost obnovljivih virov, kot sta veter in sonce.
Okoljske organizacije BUND, Germanwatch in Greenpeace so medtem pozdravile vladni načrt. "S to napovedjo Nemčija kaže znake življenja v mednarodni podnebni politiki," je dejala energetska strokovnjakinja Greenpeacea Mira Jäger. Vendar je ob tem opozorila, da obenem nemška vlada še naprej subvencionira naftno industrijo in upočasnjuje širitev obnovljivih virov energije.
Čeprav se je leta 2023 skoraj 200 držav na podnebnih pogajanjih ZN v Dubaju (COP28) zavezalo k opustitvi fosilnih goriv, pa jih je od tedaj le malo od njih predstavilo konkretne načrte v zvezi s tem. Aprila letos je sicer 57 držav, vključno z Nemčijo, na konferenci, ki sta jo gostili Kolumbija in Nizozemska, razpravljalo o tem, kako je mogoče postopno opuščanje fosilnih goriv doseči v praksi.
Nemčija je z današnjo predložitvijo načrta za postopno opustitev fosilnih goriv do leta 2045 postala šele tretja država, ki je sprejela takšen ukrep. Pred njo sta to storili še Francija in Nizozemska.
Vir: sta
Foto: Arhiv INSTORE
